''Skiciral sem hidravlično dvigalo...''

Ime mi je Jože Kotnik.

Moja žena Manja je delala kot kemik v laboratoriju otroške klinike v Ljubljani. Leta 1960, ko je bila stara dobrih 20 let, je eden od hospitaliziranih otrok na kliniki  imel otroško paralizo, ki je bila zelo močna. Manja se je okužila, ker ni bila cepljena proti paralizi (ker je bilo cepivo ''salkovo'' predrago). Preko noči je popolnoma ohromela. Na infekcijski kliniki so se zelo trudili, da bi jo obdržali pri življenju. Počasi so jo pozdravili do spodnjih okončin. Noge so ostale mrtve. 52 let je bila na invalidskem vozičku nepokretna . Takrat je bil sin Andrej  star 2 leti, drugi sin Igor, pa 6 mesecev.

Od vsega začetka njene težke obolelosti sem razmišljal in se trudil, da bi Manji olajšal življenje. Nabavljal sem razne ortopedske pripomočke in po lastni ideji naprave, ki so ji pomagale.

Skiciral sem hidravlično dvigalo za vstop v kopalno kad po lastni zamisli in skico z opisom izvedbe poslal mojemu poslovnemu partnerju v Švico, ki je imel kovinski obrat in je izdelal to vodno (hidravlično) dvigalo. Montiral sem ga v kopalnico in je še danes v uporabi. Zadnjih 20 let življenja je Manja tako postala povsem samostojna, saj je poleg kuhinje s tem dvigalom tudi povsem samostojno lahko vstopala v kopalno kad.

Po ženini smrti pred tremi leti smo se odločili, da zaradi velike uporabnosti tega dvigala, to ponudimo tudi drugim, da si s tem zagotovijo večje udobje in predvsem samostojnost pri vzdrževanju vsakodnevne higiene.

Jože Kotnik